1. Kampanija
Prišel je marec in dan odhoda. Z Alešem sva zložila vso opremo v kombi in se odpravila na 950 km dolgo pot kot prava ekspedicija. Ob velikem pričakovanju in razgovoru o ulovu nama je pot hitro minila. Naj povem, da so priprave tekle pol leta, saj je bilo treba nabavit manjkajoče dele opreme. Zjutraj okrog pol sedme ure sva prispela na jezero, ki je bilo še pravljično zavito v meglo. Ker sva bila zgodnja, sva šla na oglede, da bi si poiskala primerno mesto za tabor. Z grozo sva ugotovila, da so na 650 ha velikem jezeru vsa boljša mesta že zasedena. Ko sva le našla primeren del jezera, sva kupila letne ribiške dovolilnice, za katere sva odštela vsak po 75 EUR, kar ni veliko za teden dni ribiških užitkov. Okrog jezera ni voznih cest in dostop z avtom je prepovedan, zato se ribiči pripeljejo na ribiška mesta z čolni. Tako sva tudi midva naložila najina dva čolna in pričela z iskanjem primernega lovnega mesta.
Začela sva plut v južnem delu jezera. Najin cilj je bil centralni ali severni del jezera. Po uri in pol vožnje proti vetru sva se odločila, da bova poskusila srečo v centralnem delu na mestu št. 22-Plage Nr.1. Mesto, ki sva si ga izbrala, je bilo zaradi visoke vode zelo ozko. Ko sva postavila tabor, se je začela stalna procedura (sondiranje, nastavljanje boj, razvlačenje, hranjenje….). Po opravljenem delu je sledila večerja in zaslužen počitek. Naslednje jutro naju ni zbudil alarm, temveč močno sonce, ki je ogrelo šotor. Po ogledu obale sva ugotovila, da voda narašča, zato sva tabor umaknila nekoliko nazaj v južni del jezera.
Prihod na naslednje izbrano mesto št.8 - Point a Papy, mi je dal upanje na veliki ulov, saj je bilo lovno mesto odlično. Ponovno je sledila ista procedura kot dan poprej. Po končanem napornem delu sva nastavila vabe in se predala soncu. Ker riba ni jedla, sva si čas krajšala z raziskovanjem jezera in sanjarjenju o velikem prijemu. A ker tudi sanjarjenje in poležavanje ni pomagalo, sva se z mach palicami lotila lova na ploščiče in rdečeoke. Razočaranje, en sam prijem v osmih nočeh in na obalo sem privlekel malega ploščiča. Z grenkim priokusom sva drugo jutro zapustila jezero in se napotila domov proti SLO. Že med potjo sva se dogovorila, da se bova še vrnila kajti takemu jezeru se ne dava, velik ulov sva si zaslužila.
2. Kampanija
Ribolovna sezona 2006 je kar hitro minila in spomnili smo se na obljubo, ki smo si jo zadali: še enkrat poskusiti ribolovno srečo na jezeru Lac de Saint Cassien! Meni in Alešu se je pridružil še Darko in skupaj smo iz Maribora odpotovali 22. oktobra. Po naporni poti zagledamo jezero in slika je bila popolnoma drugačna. V jezeru je bilo zelo malo vode kar 7 m pod normalnim vodostajem. Južni del jezera, ki je tudi najbolj plitek je bil skoraj suh. Ko si je Darko kupil karto, se je ponovila ista procedura kot lani (pripeljati kombi k vodi, rastovarjenje, natovarjanje na čolne…).
Zaradi nizkega vodostaja smo se odločili, da bomo poizkusili ribolovno srečo v severnem delu jezera. Po dobrih dveh urah vožnje s čolni smo prispeli do polovice severnega rokava in tam tudi našli primerno lovno mesto št.54- 4 Eme Pointe. Z Alešem sva se nastanila na manjšem rtu, Darko pa 50 m vstran na drugi strani zaliva. Prvo noč in naslednji dan nismo imeli prijema zato smo uživali v vročem oktoberskem soncu.
Drugi večer so se na nebu prikazali temni oblaki in pričelo je neurje z močnim deževanjem in grmenjem. Naliv je trajal vso noč. Ko sem zjutraj pogledal iz šotora, me je skoraj kap. Voda se je čez noč dvignila za slaba dva metra. Rod podi s palicami so bili že skoraj čisto pod vodo, čolni pa so nekontrolirano plavali na gladini. Ker je voda še naprej naraščala smo morali hitro evakuirati tabor, saj je do zalijta bilo samo še 20 cm višinske razlike. Z Alešom sva pričela panično evakuacijo, ki je trajala skoraj 3 ure. Cel tabor sva prestavila za 100 m nazaj po obrežju. Po zasluženem zajtrku ob 13.00 sem ponovno razvlekel palce na nove pozicije
.
Zvečer okrog 22 ure končno pravi prijem na mojo palico, ki je bila razvlečena na plato oddaljen okrog 350-400 m. Po dolgem težkem drilu sva uspela spravit na čoln prvega Cassien krapa težkega 12kg. Ker sem končno ulovil ribo, smo se odločili, da na tem mestu ostanemo še eno noč. A brez uspeha naslednjih 24 ur ni bilo prijema. Sledila je ponovna selitev nazaj v južni del jezera, kar se je izkazalo za pravo odločitev.
Zaradi nizkega vodostaja smo se odločili, da bomo poizkusili ribolovno srečo v severnem delu jezera. Po dobrih dveh urah vožnje s čolni smo prispeli do polovice severnega rokava in tam tudi našli primerno lovno mesto št.54- 4 Eme Pointe. Z Alešem sva se nastanila na manjšem rtu, Darko pa 50 m vstran na drugi strani zaliva. Prvo noč in naslednji dan nismo imeli prijema zato smo uživali v vročem oktoberskem soncu.
Drugi večer so se na nebu prikazali temni oblaki in pričelo je neurje z močnim deževanjem in grmenjem. Naliv je trajal vso noč. Ko sem zjutraj pogledal iz šotora, me je skoraj kap. Voda se je čez noč dvignila za slaba dva metra. Rod podi s palicami so bili že skoraj čisto pod vodo, čolni pa so nekontrolirano plavali na gladini. Ker je voda še naprej naraščala smo morali hitro evakuirati tabor, saj je do zalijta bilo samo še 20 cm višinske razlike. Z Alešom sva pričela panično evakuacijo, ki je trajala skoraj 3 ure. Cel tabor sva prestavila za 100 m nazaj po obrežju. Po zasluženem zajtrku ob 13.00 sem ponovno razvlekel palce na nove pozicije
.
Zvečer okrog 22 ure končno pravi prijem na mojo palico, ki je bila razvlečena na plato oddaljen okrog 350-400 m. Po dolgem težkem drilu sva uspela spravit na čoln prvega Cassien krapa težkega 12kg. Ker sem končno ulovil ribo, smo se odločili, da na tem mestu ostanemo še eno noč. A brez uspeha naslednjih 24 ur ni bilo prijema. Sledila je ponovna selitev nazaj v južni del jezera, kar se je izkazalo za pravo odločitev. Z Alešom sva zasedla mesto št.4- La Banane, Darko pa se je ustalil višje od naju zraven gostišča Gerrarad. Mesto na katerem sva lovila je dobilo ime po platou ki, se je razprostiral pred nama v obliki banane. Po tem mestu ima ime tudi trenutno najtežji krap jezera, Banana, s 34 kg. Že prvo nočna na novi poziciji mi je uspelo ulovit manjšega luskinarja. V naslednjih dneh je tudi Aleš imel srečo, uspelo mu je ulovit dva krapa 16 in 9,5 kg in soma 10 kg. Tudi Darko je ulovil tri krape, najtežji je tehtal 18 kg. Skupaj smo ulovili 9 krapov in dva sta bila težja od 15 kg. Tudi tokrat nisem bil najbolj uspešen a sem bil kljub vsemu zadovoljen in spet se je porodila misel, še pridemo. Polni vtisov in zadovoljni smo se deveti dan odpravili proti domu.
3. Kampanija
3. Kampanija
Ker je bila zima mila, sva se z prijateljem iz CARP PASSION Teama Igorjem dogovorila, da v februarju 2007 ponovno poizkusiva srečo na Cassienu. Odhod sva planirala za petek 16. februarja. Ponovno so potekale priprave že nekaj mesecev prej, bila je zima in opremo je bilo potrebno prilagoditi letnemu času. Na pot sva se odpravila dan prej in tako je bil pred nama 10 dnevni ribolov.
Ob prihodu sva izvedela, da karte trenutno niso dobavljive. Nisva imela druge možnosti, kot da lovima dve noči blizu kombija. Mesto, ki sva ga izbrala v južnem rokavu nosi št.16- Pointe Electriqe.
Ker v teh dveh dneh nisva imela ulova, sva se preselila v severni del na mesto št.55- Tri Eme Pointe. O tej poziciji sem imel dosti informacij in sem imel dober občutek za ulov. Že drugi dan sem imel prijem, in po kratkem drilu iz čolna se mi je uspel osvobodit lep krap, ki sva ga ocenila na 20 kg. V preostalih sedmih dneh nama je uspelo uloviti dva krapa. Igorjev je tehtal 16 moj pa 9 kg. Ob odhodu je tekel pogovor o taktikah in pristopih, ki jih bova preskusila, ko se ponovno vrneva na sveto jezero.
O JEZERU IN PRAVILIH
Jezero leži na Azurni obali in je iz Maribora oddaljeno 950 km. Nastalo je leta 1966 z zajezitvo doline in je zato zelo razgibano. Vodna površina meri 650 ha. Razdeljeno je v tri rokave in centralni del (severni, južni in vzhodni rokav). Povprečna globina jezera je 10 m, najgloblji del je globok 60 m. Jezero nima stalnih pritokov, zato gladina vode močno niha. Napaja se z manjšimi potočki, ki poleti usahnejo in deževnico. Ribolov je dovoljen čez celo leto in je zato pod stalnim pritiskom ribičev iz celega sveta. Nočni ribolov je prepovedan od 15.6 do 15.9, zaradi turistične sezone. Dovoljeno je loviti na 4 palice, dovoljen je čoln za hranjenje, sondiranje in drilanje. Razvlačenje palic je uradno prepovedano, se pa tolerira. Obvezna pa je seveda tudi oprema, s katero pripomoremo, da lahko ulovljeno ribo nepoškodovano vrnemo v njen vodni raj.
CARP PASSION TEAM
Uroš Marksl
1 Comments:
kar sem iskal, hvala
Objavite komentar